 |

 |

POVZETKI DELAVNIC, delavnica 15: Naravna in kulturna dediščina kot tržni
produkt podeželja s primerom dobre prakse
|
 |
|
 |
Datum: 19.4.2006
Kraj: Ilirska Bistrica
Povzetek pripravila: dr. Marko Koščak, Iris Suban
|
Na delavnici, ki se je potekala v Ilirski Bistrici 19. aprila 2006, je bilo 15 udeležencev. Prisotna je bila
dokaj pestra struktura: kmetje, ki opravljajo osnovno in dopolnilne dejavnosti (ali si želijo te razviti) in
predstavniki KSS, LPC, razvojnih centrov, občin, društev, KS in VS.
Delavnica je potekala, kot vse ostale v treh delih:
prvi del: predavanje, kjer smo izpostavili primer dobre prakse "Po poteh dediščine Dolenjske in
Bele krajine". Gre za projekt, ki želi z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v
turistično ponudbo lokalnega okolja, omogočiti razvoj novih delovnih mest ter izkoristiti
primerjalne prednosti ohranjenega okolja in človeških potencialov v prostoru v katerem se izvaja.
Poteka že deseto leto in ima zato bogate izkušnje. Predstavljen je bil tudi shematski primer
obstoječih tematskih poti na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna,
drugi del: vprašanja, mnenja, stališča... itd,
tretji del: postavitev določenih vprašanj udeležencem, s katerimi smo želeli spodbuditi
razpravo na temo priprave Razvojnega programa podeželja za projektno območje (v nadaljevanju
RPP).
Zaključne ugotovitve
Delavnica je trajala tri ure, udeleženci so bil ves čas aktivni in pripravljeni na sodelovanje. Projekt
"Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine" je bil predstavljen z več vidikov: s
konceptualnega, tržnega, organizacijskega, strateškega upravljanja, pomena in načinov delovanja
partnerstva. Predstavljeni so bili konkretni primeri iz prakse, da bi olajšali razumevanje udeležencev
ter pomen trženja (promocijsko gradivo, oblikovanje turističnih programov) in primer delovanja
partnerstva in kaj je potrebno za njegovo delovanje.
Med diskusijo je bilo ugotovljeno ali izpostavljeno sledeče:
pomen koordinatorja, skrbnika, upravljalca projekta za delovanje projekta. Človeški viri so še
vedno najpomembnejši faktor uspešnosti razvoja. Na tem mestu so udeleženci izpostavili problem
nesodelovanja, nepovezovanja na celotnem območju (občutiti ga je že znotraj ene občine,
znotraj vasi...). Na območju ni zaznati neke gonilne sile, ki bi vse skupaj koordinirala in vodila.
Partnerstvo ne deluje niti na najnižjem nivoju-pri izmenjavi informacij, kaj šele drugače,
zelo pomembno je znanje od zunaj, gre torej za sprejemanje drugačnosti, drugih, ki niso zgolj iz
našega lokalnega območja,
moramo se naučiti poslušati drug drugega,
pomembno je navezati stike in sodelovanja med večjimi turističnimi akterji na območju RPP in
vključiti tudi Postojnsko jamo ter se navezati na slovensko Obalo,
zelo pomembno je, da ima vsaka občina svoje lokacije naravne in kulturne dediščine v skupni
ponudbi območja ter pomen blagovnih znamk,
za razvoj nekega območja naj prispeva denar tudi zasebni sektor, ki se je pri primeru Dolenjske in Bele
krajine vključil po preteku 5-ih let in se sedaj že vključuje med viri financiranja, kar je
eden izmed pogojev zasnove in delovanja LAS,
tematske poti morajo vključevati konkretne ponudnike, sicer ponudba ne zaživi. Pomembno je tudi,
da so lokacije primerno označene in da je vzpostavljen nek prepoznaven sistem označevanja,
Postojnsko jamo bi bilo smiselno vključiti kot akterja znotraj LAS.
Zaključna ugotovitev
Tako obstoječe kot predvidene tematske poti na območju RPP (občine Ilirska Bistrica, Pivka in
Postojna) so lahko dobra osnova za skupen tržni produkt območja RPP. Tak tržni produkt, ki presega
občinske meje, pa nedvomno zahteva koordinatorja, ki dela s srcem in je sposoben povezovati in premagovati
probleme. V okolju pa mora dobiti tudi ustrezno podporo za delovanje ter dobro ekipo partnerjev in
izvajalcev.
Velikega pomena je tudi povezovanje navzven-izven območja RPP; pri tem mislimo na druga območja Po poteh
naravne in kulturne dediščine kot tudi na mednarodni ravni.
|
|
 |