RPP

Razvojni program podeželja > Uvajalna faza > Delavnice > Kmetijstvo, naravna dediščina in razvoj podeželja na zavarovanem območju

POVZETKI DELAVNIC, delavnica 11:
Kmetijstvo, naravna dediščina in razvoj podeželja na zavarovanem območju

Datum: 16.3.2006
Kraj: Ilirska Bistrica
Povzetek pripravili: Andrej Medved, Marjana Ahačič, Iris Suban

Na delavnici je bilo prisotnih 24 udeležencev, različnih ciljnih skupin (kmetje, predstavniki podpornih institucij, študentje, KS, VS, predstavniki občin in izvajalca RPP).

Delavnica je potekala v dveh delih in sicer so bile v prvem delu podane strokovne predstavitve v naslednjem vrstnem redu:

doseganje ciljev območij Nature 2000 v okviru možnosti razvoja podeželja 2007 – 2013,

naravna dediščina – Natura 2000, vzpostavitev in pomen,

predstavitev kmetijsko okoljskih ukrepov (SKOP),

notranjski regijski park se predstavi.

V prvi predstavitvi so bile nakazane možnosti, ki jih prinaša nov strateški in programski okvir razvoja podeželja (predlog Strateških smernic EU za razvoj podeželja, Uredba o razvoju podeželja 2007 – 2013 ES/1698/2005) za obdobje 2007 – 2013, predvsem v navezavi na trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč, kar je osnova za doseganje ciljev omrežja Natura 2000. Nato so bile predstavljene osnove razglasitve omrežja Natura 2000 v Sloveniji na podlagi dveh direktiv (ptičja in habitatna) ter obveznosti Slovenije do izvajanja le teh. Predstavljeni so bili osnovni cilji varovanja in upravljanja vrst in habitatov ter postopek presoj planov in posegov (CPVO, PVO). Kot primer vzpodbujanja kmetov k sonaravnim oblikam kmetovanja na zavarovanih območjih so bili predstavljeni kmetijsko - okoljski ukrepi iz PRP 2004 – 2006, s poudarkom na tistih, ki imajo na območju naravne dediščine še poseben pomen (npr. ekološko kmetovanje, planinska paša, travniški sadovnjaki, pridelava avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travišča ter ohranjanje posebnih traviščnih habitatov. Uvodni del je bil sklenjen s predstavitvijo konkretnega primera varstva in sicer na primeru Notranjskega regijskega parka. Prikazano je bilo varovanje, upravljanje in življenje na zavarovanem območju.

Povzetek iz razprave

Večina udeležencev delavnice je menila, da je naravna dediščina na tem območju zelo dobro ohranjena, kar gre pripisati odgovornemu ravnanju lokalnih skupnosti in kmetov. Zgolj formalna razglasitev posebnega varstvenega območja in postavitev določenih omejitev v vsakdanjemu življenju lokalnih skupnosti je s tega vidika odveč, če ne bodo hkrati uvedene tudi aktivnosti, ki bodo ljudi na tem območju spodbujale k razvoju in izboljšanju kvalitete življenja. V občinah potekajo posamezni "večji projekti" (npr. turistični center na Mašunu, vetrne elektrarne na Volovji rebri), pri katerih pa ni bilo mogoče poiskati kompromisa z državnimi in nevladnimi institucijami. V prihodnje je tako pričakovati večjo pripravljenost za pogovor in izmenjavo informacij na vseh ravneh (lokalni, državni) ter pripravo konkretnih programov (projektov) za spodbujanje razvoja kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti na podeželju.

Na delavnici so bile v navezavi na ohranjanje naravne dediščine, Naturo 2000 in razvoj podeželja izpostavljene naslednje slabosti:

neposredna plačila v kmetijstvu so prenizka, da bi pokrivala stroške,

obdavčitev subvencij za kmete je nesmiselna,

posamezni ukrepi (SKOP!) so zelo slabo zastavljeni in jih ni mogoče izvajati,

administrativni postopki pri pridobivanju nepovratnih sredstev in raznih soglasij v kmetijstvu so preveč zapleteni,

problem pojavljanja velikih zveri in pokrivanja nastale škode v kmetijstvu,

kmetijstvo se v splošnem opušča, posledično se zaraščajo kmetijska zemljišča,

pomen industrije pri ustvarjanju delovnih mest je velik,

trenutno ni mogoče unovčiti naravne dediščine,

v Ljubljani pripravljajo zelo neživljenjske predpise,

odsotnost trga za dražje – visoko kvalitetne proizvode,

podeželje je v splošnem zapostavljeno,

mladi niso zainteresirani za prevzem kmetij.

V razpravi so bile identificirane naslednje prednosti:

kmetje že od nekdaj dobro skrbijo za naravo,

pomembna je sposobnost prilagajanja naravnim razmeram,

že samo ime "regijskega parka" privablja turiste,

Natura 2000 ustvarja sama po sebi dodano vrednost storitvam, dejavnostim in proizvodom,

obiskovalci so tisti, ki lahko povedo, kaj je v določenem okolju posebej vrednega in zanimivega,

ohranjena narava je vaba za obiskovalce iz tujine.

V razpravi o slabostih in prednostih je bilo ugotovljeno, da poleg posameznih kmetov, ki se trudijo v smeri ohranjanja okolja in narave, neposredna plačila iz PRP 2004 – 2006 predstavljajo trenutno glavno vzpodbudo za ohranjanje obdelanosti podeželja na območju. Kot glavni problem pa je bila izpostavljena zahtevnost in zapletenost administrativnih postopkov pri pridobivanju teh sredstev. V naslednjem programskem obdobju bi bilo smiselno redefinirati posamezne ukrepe v skladu z dejanskimi potrebami kmetov na terenu. Pri ljudeh na podeželju obstaja strah oziroma prepričanje, da Natura 2000 prepoveduje vsakršno dejavnost v prostoru.

Zaključek, priporočila

Zaradi izjemne naravne dediščine tega prostora (poročilo preveritvene faze RPP) lahko trdimo, da ta predstavlja razvojni potencial v navezavi na "mehke" oblike kmetijstva in druge nekmetijske dejavnosti, ki pa morajo biti v prostor umeščene smotrno, tako da ne preprečujejo obvez naše države iz Nature 2000 za zagotavljanja ugodnega stanja živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Pri doseganju tega cilja igra zelo pomembno vlogo kmet. Kot upravljavec kmetijskega in podeželskega prostora pa se bo moral v skladu s potrebami družbe dolgoročno preusmeriti v ohranjevalca tradicionalne krajine (proizvodna funkcija s tem ostaja vendar ni prednostnega pomena!), kar pa ne bo mogoče brez posebnih podpor države (neposredne finančne vzpodbude, projekti, olajšave pri administrativnih postopkih itd).

Za dosego omenjenih ciljev Nature 2000 je potrebno na zavarovanem območju zagotoviti ustrezne ozaveščevalne in izobraževalne programe ter razmišljati o specifičnih ukrepih, ki bi kmete resnično vzpodbujali k ohranjanju kmetijske dejavnosti. Trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč je prepoznano, kot osnovna dejavnost pri ohranjanju življenjskih prostorov, ki so predmet Nature 2000 (vlažni ekstenzivni travniki, mozaična kulturna krajina, suhi travniki). Razveseljivo je dejstvo, da večina investicij v razvoj podeželja (nabor idej v preveritveni fazi!), kjer so upoštevane tudi nekmetijske dejavnosti, ni sporna z doseganjem ciljev Nature 2000, če je smotrno umeščena v prostor.

Natura 2000 ne prepoveduje dejavnosti in investicije v podeželskem prostoru temveč jih presoja in usmerja v določen tip razvoja (trajnostni razvoj), za regijo pa naj pomeni izziv, ker se njeni prisotnosti ni mogoče izogniti.