 |
|
POVZETKI DELAVNIC, delavnica 14:
Trajnostni razvoj podeželja - priložnosti turizma
in ekoturizma na podeželju
|
|
|
 |
Datum: 12.4.2006
Kraj: Pivka
Povzetek pripravila: Goran Šoster, Iris Suban
|
Na delavnici v Postojni 12. aprila 2006 je bilo prisotnih 19 udeležencev. Večina predstavnikov je
prihajala s strani podpornih institucij in občin (KSS, Zavod za turizem, LPC oz RC), ostali so bili
predstavniki obstoječih kmetij (opravljajo tako osnovno, kot dopolnilne dejavnosti ali si želijo
te razviti). Poleg te ciljne skupine so bili prisotni tudi predstavniki VS, KS ter društev
(turističnega društva in drugih).
Delavnica je potekala, kot vse ostale v treh delih:
prvi del: kratka predstavitev turistične destinacije KRAS s strani direktorja Regionalnega zavoda
za turizem Postojna. Izpostavljene so bile posebnosti in pomen turistične destinacije Kras v
slovenskem prostoru, tako z vidika števila obiskovalcev in prometa kot števila znamenitosti,
kasneje pa tudi konkretne naloge, ki so že bile ali še bodo opravljene v okviru projekta
Managament turistične destinacije Kras,
drugi del: predavanje, kjer smo želeli izpostaviti priložnosti turizma in ekoturizma na
dobrem primeru iz prakse (primer Prleške razvojne agencije),
tretji del: postavitev vprašanj, mnenj, stališč... itd in oblikovanje skupnih predlogov
s pomočjo aktivnega sodelovanja udeležencev.
Šibke točke, katere so udeleženci izpostavili v diskusiji:
izboljšati je treba POVEZOVANJE in sodelovanje podpornega okolja s ponudniki, kakor tudi nivo
informiranosti,
potrebno je motivirati ljudi s strani podpornega okolja.
Zaključne ugotovitve
Eko turizem je za območje perspektivna in tržna priložnost, potrebno pa je skupno
najti poti ter učinkovite vsebine. Na primeru dobre prakse je bilo izpostavljeno, da je smiselno
uporabiti inovativnost, domišljijo in igrivost za doseganje boljših predlogov in
posledično tudi rezultatov,
blagovna znama Kras povezuje velika imena slovenskega turizma: Postojno, Lipico, Štanjel,
Cerknico, ...), zato bi bilo smiselno razmisliti o uporabi tega imena za celotno območje RPP.
Zavedati pa se je treba dejstva, da "blagovna znamka živi, če jo živijo ljudje". KRAS
se torej lahko pojavi kot središčna točka pri promociji območja. Poiskati je treba
identiteto ter možnosti Slovenije za uveljavitev kmetijskega sektorja znotraj Evrope (blagovna
znamka "Kras", trženje regije),
RRP (regionalni razvojni program) ter RPP (razvojni program podeželja) naj postaneta
priložnost za pridobitev statusa "ekoregije" in priložnost za pridobivanje razvojnih
sredstev,
nujno je sodelovanje javnega, zasebnega in civilnega sektorja pri uresničevanju strategije
razvoja podeželja,
razvoj je potrebno graditi na "drugačnosti", izhajajoč iz tradicije lokalnega okolja ter
upoštevati primerjalne prednosti (bližina mest, obstoječi turistični tokovi,
povezovanje mesta z zaledjem, geografska lega, tradicija),
omenjen je bil primer turistične kmetije z 12.000 nočitvami na leto, kar je primerljivo
z manjšim hotelom. Izvrstni posamezniki so premalo povezani in zato kot celota manj
učinkoviti,
nujno je upoštevati pristop od spodaj navzgor,
prepoznajmo zdrave pobude in jih podprimo, gradimo na primerih DOBRIH PRAKS!
nujno je stalno komuniciranje podpornega okolja s ponudniki in njihovo usmerjanje, potreben je
torej koordinator, ki ga to delo veseli in ga ljudje sprejemajo, spoštujejo in mu zaupajo,
podan je bil tudi predlog predavatelja, naj se Natura 2000 izkoristi kot tržna priložnost,
ne pa kot cokla razvoja na območju RPP. Območje Prlekije, kot primer dobre prakse, je ravno
to posebnost želelo izkoristiti v dobrobit prepoznavnosti in zanimivosti ter enkratnosti
območja.
|
|
|
Osrednja stran 