Razvojni program podeželja > Uvajalna faza > Delavnice > Dopolnilne dejavnosti v perspektivi prihodnosti
	Osrednja stran Razvojni program podeželja Razvojni dokumenti Uredba Sveta EU 2007-2013 LEADER in LAS Projekti Pogosta vprašanja E-novice, letaki, brošure Povezave Kontakti Zemljevid strani Delavnice Vizija območja RPP POVZETKI DELAVNIC, delavnica 3: Dopolnilne dejavnosti v perspektivi prihodnosti Datum: 16.11.2005 Kraj: Ilirska Bistrica Povzetek pripravila: Iris Suban   Na delavnici, ki se je odvijala v Ilirski Bistrici 16.11. 2005, je bilo prisotnih 26 udeležencev, večinoma kmetov, ki opravljajo tako osnovno, kot dopolnilne dejavnosti ali si želijo te razviti. Poleg te ciljne skupine so bili prisotni tudi predstavniki Razvojnih centrov, občin, KSS ter lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS). Udeleženci so bili večinoma iz območja občine Ilirska Bistrica, kar je bilo pričakovati, bilo pa je že bolj opaziti tudi udeležence od drugod, kar je vsekakor pozitivno. Delavnica je potekala, kot vse ostale v treh delih: prvi del: predavanje, kjer smo želeli izpostaviti nekatere konkretne primere iz prakse, da bi olajšali razumevanje udeležencev ter pomen dopolnilnih dejavnosti po novi uredbi iz julija 2005 ter uredbi EU za razvoj podeželja 2007-2013 drugi del: postavitev vprašanj, mnenj, stališč... itd, kjer so udeleženci zelo aktivno sodelovali tretji del: postavitev določenih vprašanj udeležencem, s katerimi smo želeli spodbuditi razpravo na temo priprave Razvojnega programa podeželja za projektno območje (v nadaljevanju RPP) ter tako že pri prvem stiku s konkretnimi pobudami ugotoviti, kakšen je njihov odnos do skupnih/regijskih/medobčinskih projektov in programov ter prisluhniti njihovim potrebam in interesom. Konkretna vprašanja, ki so bila udeležencem postavljena, so bila sledeča: Katere omejitve čutite/vidite na področju dopolnilnih dejavnosti? Kako predlagate, da bi te probleme reševali? Zaključne ugotovitve: Delavnica je potekala tri ure, udeleženci so bili ves čas aktivni in pripravljeni na sodelovanje. Med omejitvami, ki so bili najpogosteje izpostavljeni so bili: prekomplicirani razpisi, prezahtevni minimalni tehnični in drugi pogoji, zakonodaja, velika nedorečenost pri izvajanju in registraciji dopolnilnih dejavnostih ter velike razlike po UE pri sami registraciji dejavnosti, prepočasno pridobivanje soglasij, prostorske ovire za gradnjo (nivo države in občin). Še posebej so izpostavili potrebo UKINITVI AKONTACIJE DOHODNINE pri investicijah v dopolnilne dejavnosti, ki bo sicer ogrozila izvedbo investicij na podeželju. Še vedno je pristona premajhna informiranost in aktivnost KSS ter nesodelovanje služb na lokalni/regionalni ravni. Kot predloge so videli predvsem naslednje: Na državni ravni: za razvoj dopolnilnih dejavnosti bi morali biti v začetni fazi pogoji blažji, kot neke vrste inkubacijska doba, kar je znano tudi drugod po svetu. Omogočiti davčne olajšave in vaucherski sistem svetovanja tudi za kmete, kot je že bilo prisotno. Na lokalni ravni: povezati ponudnike med seboj v skupne produkte in jih skupno promovirati in tržiti, povezati ljudi preko LAS, ki naj se ustanovijo, spodbudijo, povečati informiranost, preveritev skupnega glasila projektnega območja, zlasti pomembna se jim je zdela Brkinska sadna pot, ki bi bila lahko pomemben krovni projekt, tudi za razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju.
	© RPP