Razvojni program podeželja > Uvajalna faza > Delavnice > Primer oblikovanja skupnega turističnega produkta območja
	Osrednja stran Razvojni program podeželja Razvojni dokumenti Uredba Sveta EU 2007-2013 LEADER in LAS Projekti Pogosta vprašanja E-novice, letaki, brošure Povezave Kontakti Zemljevid strani Delavnice Vizija območja RPP POVZETKI DELAVNIC, delavnica 8: Primer oblikovanja skupnega turističnega produkta območja Datum: 14.2.2006 Kraj: Ilirska Bistrica Povzetek pripravila: Darja Zadnik   Na delavnici, ki se je odvijala v Ilirski Bistrici, je bilo prisotnih 37 udeležencev, večinoma kmetov, ki opravljajo osnovno ali dopolnilno dejavnost oz. nameravajo registrirati dopolnilno dejavnost ter kmetij, ki se vključujejo v Brkinsko sadno cesto in ostale tematske poti. Poleg te ciljne skupine so bili prisotni tudi predstavniki Razvojnih centrov, občin, Krajevnih skupnosti, Zavoda za zaposlovanje Ilirska Bistrica, KSS ter lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS). Večji del udeležencev je bil z območja občin Pivka in Ilirska Bistrica. Potek delavnice: Moderator: Miran Sotlar V prvem delu delavnice so predavatelji predstavili dejavnosti in projekte, ki bi jih lahko povezali v skupen turističen produkt območja. Miran Sotlar je najprej predstavil območje izvajanja RPP-ja z zgodovinskega, gospodarskega in upravnega vidika, saj vsi trije pomembno oblikujejo posebnosti tega prostora. V nadaljevanju je Danijela Volk predstavila sadjarstvo kot pomembno in perspektivno dejavnost, ki jo je mogoče nadgraditi in tržiti v povezovanju s turizmom celotnega obravnavanega območja in tudi širše. Predsednik Društva Brkinskih sadjarjev Stjepan Miše, Danijela Volk in Darja Zadnik so predstavili še projekt Brkinska sadna cesta, ki ga izvaja Društvo Brkinskih sadjarjev skupaj s kmetijsko svetovalno službo. Vanj je aktivno vključenih 68 kmetij, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, predelavo, turizmom ali kakšno drugo dopolnilno dejavnostjo. Projekt je pomemben, ker je pobuda za povezovanje in izvajanje aktivnosti prišla s strani sadjarjev (se pravi, od spodaj navzgor), pa tudi zato, ker je osnova načrtovane tematske ceste ekonomska dejavnost, na katero se bodo lahko navezovale ostale aktivnosti in dejavnosti. Sledila je razprava, v kateri so udeleženci delavnice resnično aktivno sodelovali. Milena Urh, Razvojni center Ilirska Bistrica, je predstavila projekt o povezovanju vseh turističnih točk in tematskih poti v treh občinah. Aleš Zidar iz Športnega društva je predstavil kolesarski maraton po Brkinih, ki poteka vsako leto in je tudi lepa priložnost za promocijo območja. Če strnemo, so udeleženci v razpravi izpostavili bistvene probleme, pokazali pa tudi na celo vrsto izhodišč in možnosti za rešitve le-teh. Ključni problemi: trženje oziroma prodaja sadja, propad sadjarske zadruge je za vse sadjarje pomenil velik korak nazaj premajhen obseg predelave sadja, ki ne dosega kriterijev za presno prodajo prezahtevne vloge za pridobitev sredstev za obnovo sadovnjakov iz strukturnih skladov nepovezanost služb, ki delajo na podeželju, podobni projekti potekajo vzporedno in brez potrebnih povezav nepovezanost s turizmom in ostalimi dejavnostmi na podeželju Predlogi za rešitve: prodaja sadja neposredno na kmetijah, kar bo z označitvijo Brkinske sadne ceste in označitvijo kmetij bistveno lažje predelava tržno manj primernega sadja v kis, sokove, žganje... pokritje dela stroškov za obnovo iz občinskih sredstev za kmetijstvo povezava in skupna koordinacija projektov tematskih poti območja (skupne table, znak, usklajena promocija) povezava javnih in zasebnih interesov v skupnem upravljanju projektov, ki potekajo na podeželju oblikovanje skupne ponudbe proizvodov in storitev podeželja in turizma (ekološka tržnica, ponudba kmetijskih pridelkov in izdelkov na frekventnih turističnih točkah, turistični vodniki za tematske poti...) Zaključne ugotovitve: Delavnica je trajala tri ure, udeleženci so ves čas aktivno sodelovali, predstavili probleme in sooblikovali možne rešitve. Brkinska sadna cesta je glede na veliko število vključenih ponudnikov dobra osnova, na katero se bodo lahko navezovale druge dejavnosti in aktivnosti. Razvojni program podeželja treh občin pa mora prevzeti vlogo krovnega programa, ki bo poskrbel za povezavo različnih panog in dejavnosti na podeželju, prav tako pa tudi za povezavo javnega in zasebnega sektorja v skupnem upravljanju.
	© RPP