RPP

Razvojni program podeželja > Uvajalna faza > Delavnice > Možnosti reševanja (preprečevanja) zaraščanja kmetijskih površin

POVZETKI DELAVNIC, delavnica 9:
Možnosti reševanja (preprečevanja) zaraščanja kmetijskih površin

Datum: 24.2.2006
Kraj: Postojna
Povzetek pripravila: Darja Zadnik

Na delavnici, ki se je odvijala v Postojni, je bilo prisotnih 18 udeležencev, večinoma kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Poleg te ciljne skupine so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, občin, občinskih svetov, Krajevnih skupnosti, Energetske svetovalne pisarne, KSS ter lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS). Večji del udeležencev je bil z območja občine Postojna, manj pa z območja občin Pivka in Ilirska Bistrica.

Potek delavnice:
Moderator: Miran Sotlar

V prvem delu delavnice je Egon Rebec iz Oddelka za gozdarsko svetovanje pri KGZS predstavil pozitivne in negativne vidike zaraščanja kmetijskih površin, možnosti usmerjanja zemljišč v zaraščanju ter predvidene gozdarske ukrepe v obdobju 2007-2013 na ravni EU.
Darja Zadnik, Oddelek za kmetijsko svetovanje pri KGZS, je predstavila kmetijske ukrepe za zemljišča v zaraščanju v novem programskem obdobju. Miran Sotlar, Kmetijska svetovalna služba je predstavil konkretne možnosti za gospodarno izkoriščanje travnatega sveta in površin v zaraščanju. Predstavil je model reje krav dojilj na obravnavanem območju ter kmetijo, ki je uspešna pri izvajanju take reje.

Burna razprava, v kateri so aktivno sodelovali skoraj vsi udeleženci delavnice, je pokazala da je problem zaraščanja in opuščanja kmetijskih površin za to območje resnično ključen in ga bo potrebno reševati tako na nacionalnem kot na lokalnih nivojih. G. Stane Pelan, občinski svetnik, je predstavil, kako poskušajo problematiko reševati v občini Postojna, žal pa je to premalo, da bi zadržali mlade v kmetijstvu. Predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije sta predlagala, da bi tako gozdarska kot kmetijska stroka morali sodelovati pri pripravi prostorskih planov.
Če strnemo, so udeleženci v razpravi izpostavili bistvene probleme, pokazali pa tudi na celo vrsto izhodišč in možnosti za rešitve le-teh.

Ključni problemi:

nedifinirana meja med gozdom in kmetijskimi zemljišči

posestna struktura-velika razparceliranost, majhne parcele je ob sedanji zemljiški politiki nemogoče združevati in zaokroževati zemljišča. Večji zemljiški kompleksi pa so predpogoj za racionalno izkoriščanje travnatega sveta.

kmetijske subvencije uveljavljajo lastniki zemljišč, ne pa tisti, ki ta zemljišča dejansko obdelujejo

visoki katastrski dohodki (neusklajenost katastrske kulture in dejanske rabe), ki povzročajo prekomerne obdavčitve v kmetijstvu

mladi odhajajo iz kmetijstva in podeželja-razpisi so naravnani tako, da so v pomoč večjim in kapitalsko močnejšim kmetijam, mladi, ki bi radi začeli neko dejavnost, pa praktično nimajo možnosti (nimajo lastnega startnega kapitala)

premajhna pripravljenost tako države kot lokalnih skupnosti za reševanje navedenih problemov

Predlogi za rešitve:

oblikovanje skupnega predloga gozdarske in kmetijske stroke za razmejitev gozdnih in kmetijskih zemljišč glede na proizvodne lastnosti zemljišč, skupaj z občinami kot upravljalci prostora

v občinskih razpisih za kmetijstvo obdržati oz. vpeljati sredstva za ureditev pašnikov

v razpisih na nacionalnem nivoju omiliti pogoje za mlade prevzemnike, na lokalnem nivoju pa usmeriti sredstva za pomoč mladim, ki bi se radi začeli ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo

oblikovati sklad (po vzoru drugih držav) za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki bo aktivno posegal na trg z zemljišči, zemljišča najemal in odkupoval ter jih prodajal oz. dajal v najem, tako da se bodo vzpostavili pogoji za zaokroževanje zemljišč in oblikovanje gospodarsko dovolj velikih obdelovalnih kompleksov.

Zaključne ugotovitve: Delavnica je trajala tri ure, udeleženci so ves čas aktivno sodelovali, predstavili probleme in sooblikovali možne rešitve. Oblikovali smo sklep, da vsak od udeležencev na svojem strokovnem oz. delovnem področju poskuša predstaviti in nadgraditi pobudo o ustanovitvi sklada za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki bi predstavljal realno osnovo za reševanje razdrobljenosti zemljiške strukture.