Razvojni program podeželja > Nekaj o območju
  Osrednja stran Razvojni program podeželja  Nekaj o območjuPreveritvena fazaUvajalna fazaIzvedbena fazaRazvojni dokumenti Uredba Sveta EU 2007-2013LEADER in LAS Projekti Pogosta vprašanja E-novice, letaki, brošure Povezave Kontakti Zemljevid strani Delavnice Vizija območja RPP |
Občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna spadajo v Notranjsko - kraško statistično regijo, ki predstavlja 7,2% površine Slovenije in meri 1.460 km2. Skupna površina območja občin, ki so vključene tako v preveritveno, kot uvajalno fazo razvojnega programa podeželja je 973 km2. S 35 prebivalci na km2 se šteje za najredkeje poseljeno statistično regijo v Sloveniji. Najgosteje poseljena občina v statistični regiji je Postojna, ki pa dosega s 54 prebivalci na km2 le dobro polovico slovenskega povprečja. Regija sodi v skupino gospodarsko nerazvitih regij z nizko produktivnostjo dela, s podpovprečno izobrazbeno strukturo prebivalstva, nizko stopnjo inovativnosti ter nizko kakovostjo izobraževanja. Iz končnega poročila preveritvene faze, izdelane v avgustu 2005, avtoric Nevenke Tomšič, Martine Kosič Barone in Neže Dekleva izhaja, da je ena od prednosti regije v sorazmerno ohranjenih območjih naravne vrednot in kulturne krajine, za katere pa ni učinkovitih strategij razvoja in varstva, ohranitev kvalitet je zagotovljena le deklarativno, pa čeprav so pomembna območja naravne in kultume krajine (Snežniško pogorje in Javorniki, Postojnska jama, Pivška presihajoča jezera, Brkini, ...) sorazmerno dobro ohranjena in imajo dokaj nizko stopnjo splošne obremenjenosti okolja. Tabela: osnovni podatki o sodelujočih občinah
Viri: Prebivalstvo: po podatkih SURS - popis 2002
Površina: po podatkih GURS, Izpostava Ilirska Bistrica in Postojna Vasi: po podatkih Občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna PREBIVALSTVO Na preveritvenem območju po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2002 živi 34.741 prebivalcev oziroma 68,3% vseh prebivalcev Notranjsko-kraške statistične regije. Število prebivalcev pada, kakor tudi število rojstev. V strukturi prebivalstva izstopa visok delež starejših od 64 let. Tabela: naravno gibanje prebivalstva po spolu, 2003
Vir: Statistični letopis 2004, Statistični urad RS, www.stat.si
IZOBRAZBENA STRUKTURA V letu 2002 je bilo na preveritvenem območju 17.457 prebivalcev, starih 15 let ali več, od tega kar 5.021 prebivalcev z osnovno izobrazbo ter 15.498 prebivalcev s srednjo izobrazbo, kar odraža posledico enakega dogajanja v Notranjsko-kraški statistični regiji, saj je bil v letu 2002 v regiji nadpovprečen delež prebivalcev z najnižjo izobrazbo, ki pa se je od leta 1981 močno zmanjšal (s 65,5 na 37%). Višjo izobrazbo je na preveritvenem območju v letu 2002 imelo le 1.435 prebivalcev, 1.597 pa jih je z visoko izobrazbo. Tabela: Prebivalstvo, staro 15 let ali več let, po izobrazbi, popis 2002
Vir: Statistični letopis 2004, Statistični urad RS, www.stat.si
GOSPODARSTVO Struktura gospodarstva je v občinah preveritvenega območja zelo sorodna. Redka poseljenost, sorazmerno ohranjena narava, bližina in ugodne povezave do velikih centrov (Ljubljana, Trst, Koper, Reka) so največja prednost tega območja. Na preveritvenem območju je po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve trenutno aktivnih 456 gospodarskih družb ter 1192 samostojnih podjetnikov posameznikov. Tabela: pregled števila gospodarskih družb za preveritveno območje, 31.12.2004
Vir: AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
KMETIJSKA DEJAVNOST Osamosvojitev države Slovenije in sprememba družbeno - ekonomskih razmer je znatno vplivala tudi na razvoj kmetijstva. Preoblikovanje kmetijskih zadrug, izguba jugoslovanskega tržišča, denacionalizacija in vse večje zahteve po kakovosti kmetijskih tržnih viškov so zelo zaostrile pogoje pridelave, prireje in prodaje v kmetijstvu. Kmetije na obravnavanem območju na te razmere niso bile dovolj pripravljene, zato je kmetijstvo na tem območju pričelo po letu 1991 hitreje nazadovati. Tabela: Družinske kmetije po KZU, ekonomskem obsegu in delovni sili po statističnih regijah
Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS.
Glavne značilnosti kmetijstva so podobne kot v ostalih delih Slovenije: majhne kmetije, velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč in nizek delež prebivalcev vasi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Investicije v kmetijstvo so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev minimalne. Živinorejske kmetije, ki zagotavljajo družini primeren dohodek so redke (le 1% vseh kmetij). Mladi so po večini zaposleni izven kmetijstva. Skrb za kmetijo je domena starejše generacije, zato je vedno več kmetij v opuščanju. Velika razpršenost kmetijske zemlje in tudi števila govedi povzroča večje stroške reje in tako zmanjšuje konkurenčnost teh kmetij v boju za preživetje. Delež kmetijstva je v skupnem dohodku vedno manjši, narašča pa njegov ekološki pomen. Kulturna krajina kot stranski proizvod kmetovanja se postopno umika gozdovom. S približevanjem gozdnega roba kvalitetnejšim kmetijskim zemljiščem in vasem se povečuje tudi pritisk divjadi, zlasti zveri. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Razvoj dopolnilnih dejavnosti je ključnega pomena predvsem za obstoj in razvoj manjših kmetij. Zelo zanimiva možnost za pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji je v zadnjem času razvoj raznih oblik podeželskega turizma, tako zaradi bližine večjih urbanih središč, velike prehodnosti območja, kot obmorskega turizma Slovenske Istre in Kvarnerja. Sodobni turistični tokovi se obračajo h podeželju in naravi. Izkoriščanje teh virov (narava, kultura, ...) pa je ena od bistvenih priložnosti območja. Po podatkih kmetijsko svetovalnih služb so na območju preveritvene faze registrirane kmetije v naslednjih zvrsteh dopolnilne dejavnosti: turizem na kmetiji, predelava mleka, sadja, mesa in vrtnin. Turistične kmetije nudijo gostom poleg hrane tudi prenočišča, večji poudarek pa bo potrebno dajati izven penzionskim storitvam in organizaciji dodatnih aktivnosti za goste. Bogata je tradicija izdelave suho-mesnih izdelkov, predvsem iz svinjskega mesa. Trenutno je ta dejavnost namenjena pretežno samooskrbi kmetij. Zelo bogato tradicijo ima tudi predelava vrtnin, predvsem kisanje zelja. S to dopolnilno dejavnostjo se ukvarja 5 kmetij, nekaj kmetij pa se pripravlja na registracijo. Značilna je tudi predelava sadja (suho sadje, kis, sok, žganje, ...). Za to dejavnost je registrirana ena kmetija. Na registracijo se pripravlja 5 kmetij. Glede na povpraševanje in ponudbo obstajajo velike možnosti razvoja te dejavnosti. Nekaj kmetij ima za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja registrirano dopolnilno dejavnost - strojne usluge. S kmetijskimi stroji opravljajo usluge drugim proizvajalcem. Glede na naravni potencial gozda so velike možnosti za razvoj predelave lesa. Več o območju lahko preberete v dokumentu Končno poročilo PREVERITVENA FAZA, avgust 2005. Če ga želite pridobiti, kontaktirajte s kontaktnimi osebami na enem izmed e-poštnih naslovov, navedenih pod rubriko kontakti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© RPP
